Od Ljubljane do Prage in nazaj

No, pa da vidim, kako se obnese “bloganje” 🙂

Na kratko

Prejšnji teden sem skočil v Prago – tisto ta pravo, Češko, seveda. Nisem šel na pivo ampak na malce bolj resne zadeve, zato sem bil časovno s prihodom nekoliko omejen. Prihod je bil planiran v sredo, nekje do 18h +- 1 ura.

Glede na trenutne razmere glede EV polnilnic, nisem imel kaj veliko izbire glede poti. Pomagal sem si z zemljevidi plugshare ter goingelectric (predvsem plugshare), kjer sem si že prejšnje dni z zanimanjem ogledoval možne poti. Z vidika EV polnilnic, sta nekako možni 2:

  • Ljubljana
  • Maribor
  • Gradec
  • Dunaj
  • Brno
  • Praga

ali pa:

  • Ljubljana
  • Jesenice
  • Beljak
  • Salzburg
  • Linz
  • Češke Budjejovice
  • Pisek (edina hitra polnilnica v tem delu CZ)
  • Praga

Razlika v kilometrih niti ni tako velika, kot je razlika v času. Kako to vem? Ker sem šel do Prage po prvi poti, nazaj pa po drugi varianti.

Kako sem potoval?

  • Udobno
    • ni bilo nikakršnega varčevanja s klimo / gretjem (večinoma nastavljeno na 21 °C in vklopljena avtomatika)
      • OP: ADS sistem sem imel večino časa izključen, ko pa je nazaj grede padal dež, pa sem ga vklopil, saj se je bistveno manj rosilo – je pa res, da je zaradi tega klima “žrla” tudi po 2 kW (auč)
    • 90% časa, če ne več, sem uporabljal aktivni tempomat (vem, da je zaradi tega višja poraba)
    • LKAS vklopljen ves čas (to samo pomeni, da ga ob vklopu avtomobila nisem izklapljal 🙂 )
  • Če je bilo le možno, sem prišel na polnilnico z vsaj 30 % energije oz. z “rezervo” do naslednje, če kakšna ne bi delovala
  • Hitrosti po AC nekje do 112 km/h po tempomatu, če je bila omejitev nižja, seveda po omejitvah
    • ko pa sem prehiteval – torej na prehitevalnem pasu, pa tudi do 140 km/h (nočem bit nevaren voznik)
    • uporabljal sem tudi ročice za nastavljanje regeneracije. Ko nisem uporabljal tempomata, sem večinoma vozil brez regeneracije, ko pa je bilo potrebno zavirati, sem samo pridržal desno ročko (regeneracija skoči takoj na tretjo stopnjo)

Odhod od doma (27.6.2018)

Večer prej sem si naredil manjše nalepke na novem kablu, eno sem nalepil še na pokrov vtičnice na avtu. Na pamet še ne poznam vseh utripov, pa je takole še najbolj varno (da ne rabim s seboj jemati celotnih navodil za uporabo).

32 A prenosna polnilna postaja

Prenosna polnilna postaja

Pred odhodom sem poskrbel, da sem imel s seboj vsaj nekaj za pit. 1,5 l Radenska Medium je bila zvesta spremljevalka. No, vsaj, dokler je nisem porabil. Štartal sem seveda s 100% polnim akumulatorjem in prikazanim dometom 236 km. Zunanja temperatura je bila 14 °C.

Gume dovolj napolnjene (vse na 2,5 bara), obvezna oprema v avtu, kabli, adapterji, podaljšek, obleke itd. vse varno spakirano. Priklopim telefon na polnilec, nastavim pod do Lidla Maribor in odrinem. Ura je bila nekje okoli 6:30 zjutraj. takoj po tem, ko sem speljal z dvorišča, sem resetiral še potovalna računalnika (A in B) ter števec povprečne porabe.

Prvo polnjenje – Lidl Ptujska cesta

Aktivacija polnilnice: Plug&charge (torej priklopi in polni)

Do Lidla sem prispel nekaj minut po odprtju – 8:10 zjutraj.

Medtem, ko so se celice v avtu polnile, sem se sprehodil po Lidlu in nakupil še nekaj hrane in pijače za seboj.

No, po pravici, še preden sem imel čas vstopiti v trgovino, me je za slabe pol urce zamotil gospod s psičkom, ki si je z zanimanjem ogledoval avto. Zanimale so ga vse “klasiične” stvari, ki jih ljudje ponavadi sprašujejo. Kakšen je domet, čas polnjenja, strošek polnjenja, kako je s servisi, strošek nakupa avtomobila … Vse stvari sem mu z veseljem razlagal, tudi razlika med Ioniq-om ter ostalimi EVji. Gospod je omenil, da se vsak dan vozi iz Pesnice v Graz v službo in že dlje časa ogleduje EVje. Do sedaj je gledal predvsem Nissan Leaf-a. Ko sem mu omenil, da je Leaf 40 kWh sicer odličen avto, a mu manjka hlajenje akumulatorjev, je odvrnil, da česa takšnega še ni zasledil. Sam proti Leaf-u 40 kWh nimam nič proti, me pa moti poteza Nissana, da takšne (pomembne) detajle zavestno skriva.

Po debati sem pogledal na postajo in videl, da je avto napolnjen že na 93 %. Gospodu sem se prijazno opravičil, skočil po nakupih in prišel nazaj do avta.

Ravno, ko sem Google navigacijo nastavljal na naslednjo destinacijo, mi je na okno potrkal drug gospod. Glede na to, da sem imel še nekaj časa na rezervi, sem še z njim spregovoril nekaj besed. Mislil je, da sem ravno prišel in da mu bom lahko pokazal, kako se avto napolni. Žal je bil avto takrat že precej poln in mu nisem mogel pokazati, kako enostavno je to vse skupaj. Za slovo mi je prijazen gospod dal majhen listek, kjer je zbral kazni za prekoračitev hitrosti v Sloveniji. Ko je še delal kot inštruktor vožnje, je moral te stvari poznati na pamet, sedaj pa tudi po končani karieri še vedno ozavešča ljudi 🙂

Takoj za mejo SLO – AT sem kupil tudi vinjeto za AT avtoceste. Ni se za hecat pa brez vinjete vozit po Avstriji. Tudi kamero, ki snema, kaj se dogaja na cesti, sem pred mejo izklopil. Kazni so namreč divje visoke za snemanje po AT.

Drugo polnjenje – Pro Rast Ilz

Aktivacija polnilnice: Maingau EinfachStromLaden kartica

Na tej postaji sem že polnil pred časom, ko sva z boljšo polovico obiskala Dunaj. Polnilnica deluje dobro, le LCD ekran je slabše viden – sploh, če nanj sveti sonček. Lokacija je super, le “pljunek” z avtoceste. Zraven te hitre polnilne postaje se nahajajo še 3 AC postaje. V glavnem, kar v redu.

Tretje polnjenje – Spar Parkplatz / Tanke Wien Energie

Aktivacija polnilnice: Maingau EinfachStromLaden kartica

Na tej postaji sem že hotel polniti pred časom (Dunaj). Takrat je bila napaka na polnilnici, saj ni imela povezave z internetom in ni mogla preveriti kartice. No, ta polnilnica je tokrat delovala. Tudi ta lokacija je super, spet le “pljunek” z avtoceste. Zraven te hitre polnilne postaje se nahaja Spar trgovina. Kar luštna.

Ustavil sem se za 21 minut, bolj kot ne za vsak slučaj. Kaj hočem, prvi večji roadtrip, “better safe than sorry”. Napolnil sem od 37 % do 84 %. Nima smisla vsakič čakati do 94 %, saj po 79 % začne hitrost polnjenja drastično padati. Za primer iz prakse: ko je Ioniq napolnjen na 93,5 % (po Torque), polni samo še z 10 kW! V primeru, da se plačuje čas, je to potem lahko drago polnjenje.

Četrto polnjenje – OMV / MCDonald’s

Aktivacija polnilnice: Smatrics RFID (0,45 € / minuto)

To počivališče se nahaja nad Dunajem in je to praktično zadnje hitro polnilni mesto (vsaj za CCS) pred Češko. McDonald’s je precej oblegan, zato se mi je avto ta čas dejansko napolnil na 94 %. To je bilo moje prvo plačljivo polnjenje tisti dan (pa hkrati tudi zadnje).

Ko sem prispel pred polnilno postajo, sem bil kar vesel, da sem že prej malce dopolnil. Ne samo zato, ker je ta postaja plačljiva (Smatrics), temveč tudi zato, ker je že nekdo polnil. To sicer načeloma pomeni, da polnilnica deluje, vendar pa bi se lahko moja pot precej podaljšala. Sploh, če bi tu stala kakšna Tesla s 100 kWh in priklopljen na CHAdeMO. No, v praksi je sicer to manj verjetno, saj Smatrics računa 0,45 € na minuto polnjenja. Ni zanemarljivo, ni pa tudi konec sveta 🙂

H sreči je bil e-Golf že na 100% (zanimiv podatek: e-Golf se preko CCS napolni na 100%!) in sem samo prestavil polnilni kabel v moj avto ter aktiviral polnilnico. No, pa tudi e-Golfu sem zaprl pokrovčka. Ko pa sem se okrepčal (in olajšal – namig, pojdite na WC preden naročite hrano, dobite kuponček za 0,5 €, toliko, kolikor stane uporaba WCja!) in hodil nazaj do avta, je bil zraven mojega parkiran še en siv Ioniq. Stricu se je očitno mudilo, saj ga je priklopil kar na Type2. Moj avto je bil namreč že na 100% vendar je bil kabel očitno prekratek, da bi ga lahko drug Ioniq koristil. Ali pa se ni spomnil, da ga lahko parkira tudi z nosom naprej. Ne vem 🙂

Kakorkoli, odpravil sem se proti … Češki 🙂

Peto polnjenje – Lidl Brno Osová

Aktivacija polnilnice: Plug&charge (torej priklopi in polni)

Predzadnje polnjenje sem opravil v Brnu. Parkiral sem se pred Lidl, priklopil avto in odšel malce pogledat, kaj imajo drugačnega, kot pri nas. Ugotovil sem, da predvsem valuto. Nič ni v evrih, zato se cene na prvi pogled zdijo hecne 🙂 Ko pa sem pretvarjal iz CZK v EUR, niti ni kakšne bistvene razlike za npr. akumulatorski udarni vrtalnik. To ceno sem vedel na pamet, sam imam zelo podobno doma. Akumulator bi mogoče celo še pasal.

Po končaih nakupih počasi (ampak res – počasi) odkorakam na drugo stran parkirišča do avta. Ravno odklenem avto in zložim stvari not, ko se zraven precej neslišno pripelje Leaf prve generacije. Gospod je bil malce presenečen, ker je ta postaja večinoma prosta. Angleško ni znal kaj dosti, videti pa je bil precej živčen. Človek skoraj dobi občutek, da se mu je mudilo 🙂 Razložil sem mu, da potrebujem še 2 minuti (realno, avto je bil namreč že na 93 %), to pa je razumel. Ne vem sicer ali je bol razumel “2 more minutes” ali “še 2 minuti”. Kakorkoli, jasno mu je bilo, da bom hiter. Priklopil je CHAdeMO kabel v avto in odšel v trgovino. Ko sem končal s polnjenjem, sem pritisnil Start na CHAdeMO priključku. Postaja ni imela časa niti pomislit, da bi ventilatorje izklopila 😉

Šesto polnjenje – Lidl Průhonice

Aktivacija polnilnice: Plug&charge (torej priklopi in polni)

Načeloma tega polnjenja ne bi potreboval, vendar sem imel še dovolj časa na razpolago, akumulator pa tudi ni bil več prav poln. Eden od razlogov je ta, da sem po poti izpustil načrtovan postanek na E. ON Jihlava. Čehi so ravno takrat popravljali cesto in so razdelili pasova na prehitevalni pas za kamione (omejitev 80) ter na hitrejši pas (omejitev 100 km/h) za osebna vozila in kombije, ki je potekal po nasprotnem prehitevalnem pasu. No, tu sem računal, da bom lahko po koncu del na cesti zavil na izvoz. Namig: ni bilo možno. Saj, če bi cca. 8 kilometrov nazaj gledal table (pa jih nisem), bi videl, da z levega pasu ne bo možno zaviti na izvoz. Opcija je sedaj bila, da naredim 20 km obvoz in obrnem. Druga možnost pa, da malce upočasnim tempo (90-100 km/h) in nadaljujem do Prage. Skrbelo me je namreč, da, če polnilnica ne deluje ali pa je zasedena (Tesla ali kakšen 40 kWh Leaf, ki je na tretjem DC polnjenju danes), bi obtičal za vsaj eno uro, če ne več. V tem primeru se bi mi lahko zgodilo, da bi imel problem. No, na tej lokaciji je sicer nekaj Tesla Superchargerjev, tako da bojazni, da bi Tesla zasedala plačljivo polnilnico res ni. Lahko pa, kakor zapisano, že kdo polni.

Tako sem do Prage vozil večji del poti za prikoličarjem. Držal sem varnostno razdaljo cca. 2 sekundi (max po tempomatu). Moram reči, da je kar precej nelagoden občutek, ko te v klanec prehitevajo drugi kamioni – ta, ki je prevažal Kozla je bil očitno kar naložen, saj v klance ni zmogel hitrosti čez 70-75 km/h. Časa sem še imel nekaj viška, zato se mi ni preveč mudilo.

Cilj – hotel v Pragi

Včasih je fino, če bi človek kdaj pogledal kako oddaljen je cilj od zadnje polnilnice. No v mojem primeru je bilo to točno 1 kilometer. Če bi vsaj pogledal doma, ne pa, da sem samo polnilnice iskal. Hihi 🙂

Kakorkoli, v hotel sem prispel praktično z enako procenti, kot sem odšel z Lidla. Na recepciji sem vprašal, če je kakšna možnost, da priklopim svoj električen avto. Gospodična za pultom je takoj klicala hišnika, saj ni vedela, kje takšen priključek je. Na koncu ji je hišnik le uspel razložiti, kaj moram zaviti v parkirni hiši, da pridem do želenega priključka – seveda nisem pričakoval kaj več kot šuko. Pa točno to sem dobil. Sicer šele 3. parkirno mesto stran, ker pa sem imel s seboj podaljšek, to ni bil noben problem. Prenosno polnilnico sem nastavil na 6 A (več kot dovolj za čez noč), nato pa sem odšel v sobo ter kasneje na večerjo. Po večerji sem skočil preverit, če je z avtom ter kabli vse ok. Pomagal sem si s Flir One termalno kamero, ki je pokazala, da ni nobene posebnosti. Verjetno bi lahko tok nastavil višje, pa ni bilo potrebe, saj sem od 70% do 100% polnil čez noč.

Odhod iz hotela

Po sorazmerno kratki noči (od pol enih zjutraj do cca. 6h zjutraj) sem še pred zajtrkom šel preverit stanje avta. Vse se je izšlo, avto je bil napolnjen na 100%. Kable sem v miru pospravil in odšel na zajtrk.

Po zajtrku sem opravil obveznosti (do cca. 16h), nato pa se odpravil domov. Kakor se spomnim, sem iz Prage štartal z nekje 81 %. Vmes sem naredil skupno 46 kilometrov, nato pa počasi štartal proti domu. Ko sem v Googla vnesel naslov polnilne postaje E.ON Jihava, me je Google opozoril, da je na tej poti več nesreč in se pot podaljša za vsaj 2 uri. No, to pa se splača premisliti, kaj sedaj. Če sedim v avtu 15 minutk in premišljujem in preračunavam možnosti to ni nekaj groznega, saj lahko teoretično prihranim kakšno uro ali celo 2 vožnje.

Že za pot gor sem si ogledoval možnost čez Pisek, Budjejovice, Linz in Salzburg. Trenutno se to sploh ni zdela slaba ideja, saj tam ni bilo niti enega zastoja, niti ene nesreče. Na poti do Brna bi imel vsaj 3 zastoje/nesreče. Edini problem lahko nastane, če edina polnilnica E.ON Pisek na poti, ne deluje. Če je zasedena bom že počakal, se mi ne mudi. Polnilnica žal ni povezana v splet (vsaj na PlugShare je takšna informacija), zato sem se zanašal samo na zadnje potrjene obiskovalce. Plan B bi bil iskanje Type2 polnilnice, plan C pa, da tam nekje prespim, avto priklopim čez noč in v petek zjutraj nadaljujem pot. Bi že. Če se ljudje vozijo po balkanu z EVji, sem bom pa tudi sam nekako znašel 🙂

Prvo polnjenje – E.ON Pisek

Aktivacija polnilnice: Plug&charge (torej priklopi in polni)

Več sreče, kot pameti bi mi dejal oče. Polnilnice sicer nisem takoj našel (malo sem si ogledoval stranske ulice s pomočjo Googla), nato sem s pomočjo slik in lokacije na PlugShare našel dotično postajo. Bil sem presenečen, saj je postaja blizu neke šole (se mi zdi?), zraven je samo malce večje parkirišče. Verjetno bi našel še marsikaj, pa se mi ni ravno dalo hoditi + moral sem par stvari urediti. Polnilnica je postavljena dobesedno … Ne vem no, po domače “kar nekje”. Ampak pride pa hudo prav 🙂

Drugo polnjenje – SMATRICS Schnellladestation Autobahn McDonalds Vorchdorf

Aktivacija polnilnice: Smatrics RFID (0,45 € / minuto)

Lakota me daje. Mene in avto. Ravno pred izvozom je začel jokat, da ima prazen akumulator. Sam sem tudi ugotovil, da že kar nekaj ur nisem nič jedel. Tale postanek je sicer dlje od prej načrtovanega, vendar tisti prej ni imel (hitre) hrane blizu. Ne odobravam preveč McDonald’s-a ampak v sili tudi hudič muhe žre 🙂 (pa tudi na vsake toliko paše junk food)

Ravno par km pred izvozom me prehiti črn Nissan Leaf 40 kWh. Pa sem dober za eno uro, sem si mislil. No, nisem se bistveno zmotil 😦 gospodična je avto seveda priklopila za skoraj eno uro. Ta čas sem se v miru najedel + še kake 20 minutk sem moral počakati, da sem lahko začel polnit. Avto sem napolnil do 69%, nato pa sem odrinil proti Salzburgu.

Tretje polnjenje – Salzburg AG

Aktivacija polnilnice: Plug&charge (torej priklopi in polni)

Polnilnica je postavljena zraven BurgerKing-a, tako, da je za lačne to tudi dober prostor za postanek. Ta polnilnica je tudi povezana na PlugShare, tako, da sem lahko videl, da polnilnica deluje. Na tej polnilnici sem prvič videl, da se avto popni z več kot 50 kW. Prilagam tudi temperature akumulatorjev – ni pretresljivo.

Četrto polnjenje – Gasthof Laudersbach in Sinnhub

Aktivacija polnilnice: Plug&charge (torej priklopi in polni)

Predzadnje polnenje sem opravil pri gostilni Laudersbach. Najprej sem sledil Google navigaciji in posledično obračal pri neki stanovanjski hiši. Verjetno nisem bil prvi 🙂 Bil sem že kar pozen, zato sem sedež v avtu nagnil nazaj in malce zamižal. Predramil me je zvok odklepa kabla, ki je v tihem okolju precej slišen. Ko sem se dovolj zbrihtal, sem precej potihem odpiskal naprej. VESS imam navado izklapljati, če nisem res v kakšnem mestu. Odpiskal pa zato, ker na žalost kar dobro slišim piskanje IGBTjev, ko proizvajajo izmenični tok za elektromotor.

Peto polnjenje – Radovljica jug

Aktivacija polnilnice: Petrol RFID (0,2 € / minuto)

Ni kaj dosti napisati. Pričakoval sem, da bom vsaj malo prej na tej polnilnici, pa enostavno ni zneslo. Tako vožnja kot polnjenje terjata čas. H sreči nisem imel do Slovenije na tej poti niti enega samega zastoja. V nasprotnem primeru bi se čas potovanja podaljšal, poraba pa sorazmerno s hitrostjo, zmanjšala.

Prihod domov

Domov sem prišel ob 3. uri in 10 minut zjutraj. Nisem bil ravno spočit, prav hudo zmatran pa tudi ne. LKAS in ACC sta izjemno olajšala potovanje. Sploh pa je tu zaslužna tudi Sola, saj njihov ledeni čaj paše zelo lepo v volanski obroč. Na avtocesti po AT in SLO sem praktično samo prižigal in ugašal dolge luči. Roke sem imel vedno pripravljene, da v trenutku prevzamem nadzor, če bi prišlo do kakšne nepredvidene situacije. Ko se avto namreč odloči, da je npr. ovinek prehud, bo samo izklopil LKAS in smer potovanja v tem primeru odloča sreča. No, tu pa sem volan v trenutku nazaj prijel, da sem obdržal smer vožnje. S Solo se tudi nisem hecal, ko je bil gostejši ali gost promet, ter, ko sem prehiteval. Igral sem se samo na praznih cestah. Tako pozno načeloma ni kakšnega hudega prometa.

Zaključek

Za celotno pot sem porabil 18 ur in 37 minut, naredil pa sem 1412 km. Polnjenja je bilo še 4 ure in 11 minut, cca. 35 minut pa sem porabil za “čvekanje” pri Lidlu MB 🙂

Skupno sem bil na poti 23 h in 23 minut (polnjenje + vožnja).

Povprečni čas hitrega polnjenja je bil 22 minut in 49 sekund.

Celoten strošek polnjenj je bil 21,95 €. 2x Smatrics (9,07 € + 10,28 €) in 1x Petrol (2,6 €).

Naslednji dan sem šel slikat še rezultat, ki ga je avto shranil v računalnik. Tistih 46 km je bilo cca. 1h vožnje po Pragi in okolici, kjer sem imel opravke.